Uspešno zaključen projekt alternativnega vira napajanja Planinske postojanke PD Kočevje

Pred postojanko planinskega društva Kočevje Koči pri Jelenovem studencu je bila 23. novembra 2004, slovesna otvoritev mini sončne elektrarne za potrebe planinske postojanke. Prisotne, med njimi predsednika uprave Elektra Ljubljane g. Vincenca Janšo, župana občine Kočevje g. Janka Vebra in direktorja Agencije za prestrukturiranje energetike g. Franka Nemaca, je pozdravil predsednik planinske društva Kočevje g. Ivan Merhar.

Predsednik uprave Elektra Ljubljane g. Vincenc Janša je v svojem govoru izpostavil zlasti pripravljenost družbe Elektro Ljubljana k izgradnji tudi alternativnih virov napajanja z električno energijo zlasti v pogojih, ko so klasični načini, kot je izgradnja električnega omrežja, predragi in preveč posegajo v naravo. Za takšne primere, ko tudi potrebna moč ni prevelika je sončna elektrarna idealna rešitev.

Po simbolični predaji tehniške dokumentacije in ključa predsedniku PD, s čimer je bila sončna elektrarna predana v last in uporabo društvu, je besedo povzel predsednik društva g. Ivan Merhar, ki je opisal pot nastanka elektrarne od ideje do izvedbe, pri tem zlasti izpostavil pripravljenost Elektra Ljubljane in Agencije za racionalno rabo pri financiranju izvedbe, pohvalil pa je tudi strokovnost in hitro izvedbo izvajalca podjetja KON TIKI iz Kamnika. V svojem govoru je opisal tudi delo na adaptaciji koče, ki je s to novo pridobitvijo postala moderen objekt, ki lahko prejme preko petdeset gostov, s svojim izgledom in načinom obratovanja pa je ohranila idilični mir, ki vlada v dolini.

Kočevski župan g. Janko Veber je zlasti izpostavil pomen planinske postojanke za občino Kočevje, kot osrednji prostor za te namene in pa pridnost in predanost kočevskih planincev. Hkrati je obljubil še nadaljnje sodelovanje občine pri delovanju društva.

Ogled naprav je, v odsotnosti g. Škarje, prevzel kar g. Nemac, ki je ob opisu same naprave podal tudi vizijo nadaljnje izgradnje energetskih objektov na alternativne vire kot so sonce, veter, biomasa in podobno.

Še nekaj tehničnih podatkov o sistemu:

Sončna elektrarna je instalirana v obstoječo električno instalacijo tako, da je izhodna napetost enaka kot za gospodinjstva to je 230 V. Trajna moč je 300 W kar zadošča za napajanje celotne razsvetljave ter manjših gospodinjskih aparatov. Trenutna moč, ki jo je sistem sposoben oddati je 2000 W, kar je pomembno za kratkotrajne tokovne sunke kot je na primer vklop črpalke za vodo.

Solarni sistem (sončne celice) je sestavljen iz 6 panelov s posamezno močjo 50 W tako, da je skupna moč 300 W, največji tok, ki ga sistem proizvaja ob polnem sončnem sevanju, pa je 9A. Ta tok polni sistem s štirimi akumulatorskimi baterijami zmogljivosti 450 Ah pri 24 V. Takšna zmogljivost zadošča za normalne potrebe planinske postojanke. Iz akumulatorjev teče tok preko razsmernika in transformatorja v instalacijo in do porabnikov.

Kot rezervni vir služi obstoječi bencinski agregat, ki se vključi v primeru nenormalno povečane porabe ali dalj časa trajajočega slabega vremena, deluje pa preko akumulatorjev sončnega sistema.

Še nekaj o vrednosti investicije. Celotna izgradnja elektrarne je stala 1.294.000 SIT in je bila speljana preko PD Kočevje z udeležbo Agencije RS za učinkoviti rabo energije v višini 40 % in Javnega podjetja Elektro Ljubljane v višini 60%. Planinsko društvo se tudi s tega mesta zahvaljuje obema donatorjema za njun prispevek.

Kočevje, 29.11.2004

Milan Mlakar