Trg zbora odposlancev 16a

1330 Kočevje

 

STRAN JE V IZDELAVI

 

 

PLANINSKA POSTOJANKA PD KOČEVJE

Koča pri Jelenovem studencu

Koča spomladi

Koča poleti

Koča pozimi

Opis postojanke

Koča stoji na mali jasi pod zahodnim delom Mestnega vrha v pogorju Stojne na nadmorski višini 850 m. Okoli petdeset metrov stran izvira Jelenov studenec, ki ne presahne tudi v največji suši, po njem je koča tudi dobila ime. Do leta 1952 je bilo tu zavetišče gozdnih delavcev, ko pa so ga zapustili je bilo ponujeno planinskemu društvu, da si tu uredi svojo postojanko. V slabem letu so bila najpotrebnejša dela opravljena in spomladi leta 1953 je bila koča predana svojemu namenu.

Koča je bila nato večkrat prenovljena in povečana. Najprej je bil v letu 1963/64 podzidan celotni del koče, ki je tako dobil kamnit cokel, v spalnici pa so bili, namesto skupnih ležišč, nameščeni pogradi.

Naslednja prenova je bila v letu 1974, ko so bile v notranjosti iz večjega prostora narejeni dve spalnici, na podstrešju pa so bila narejena skupna ležišča, ki so imela zunanji dostop preko tako imenovane »prižnice«. Naslednje leto je bila ob koči zgrajena še drvarnica.

Junija 1981 je koča doživela novo adaptacijo, takrat je bila tlorisno povečana za 2 m in dvignjena za 1 meter. S tem je bil pridobljen prostor za vodni rezervoar in shrambo, na podstrešju pa so bile urejene sobe s skupnimi ležišči. Namesto dotrajane kritine iz skodel je bila koča prekrita s trajnejšimi betonskimi strešniki. Tudi notranjost je bila temeljito obnovljena. Narejen je bil dnevni prostor iz katerega so vodile stopnice do sob v nadstropju. Tako prenovljena koča je bila slovesno odprta 22. 6. 1982.

Leta 1991 je bi obnovljen, oziroma obzidan Jelenov studenec. Dobil je lepo kamniti fasado z vklesanimi jeleni. Čez nekaj let smo dodali še rešetko iz kovanega železa s čimer smo preprečili padec živali ali celo manjših otrok v vodnjak.

Koča je nato nespremenjena obratovala vse do leta 1997, ko so se na koči znova pričela temeljita obnovitvena dela. Tokrat se je pristopilo k zidavi 110 m2 velikega prizidka in tudi k  temeljiti prenovi notranjosti obstoječe koče. Ni čudno, da so dela trajala več let, saj je bila koča v celoti obnovljena, z novim prizidkom pa je pridobila tudi nov videz. Nova koča je tako zagotavljala vse higiensko tehnične standarde za take vrste objektov. Slovesna otvoritev obnovljene koče je bila 25. 6. 2000.

Manjša in večja dela so se nato nadaljevala še vsa naslednja leta. Leta 2002 je bila naprej zgrajena nova drvarnica dimenzij 7 x 5 m, v kateri je bil tudi prostor za električni generator. V starem delu koče so bila zamenjana dotrajana okna in tla v dnevnem prostoru. V letu 2004 je bila na strehi postavljene mikro solarna elektrarna moči 450 W, ki je bila leta 2001 povečana na 2.830 W. Leta 2006 pa smo v hribino za kočo izkopali klet, ki nam prijetno ohladi pijačo, pozimi, pa jo ohranja na temperaturi, da ne zmrzne. Streho na starem delu koče smo prekrili in jo predhodno toplotno izolirali. Tudi ostali del stare koče smo dodatno toplotno izolirali, pri tem pa obdržali prvotni videz. Pred kočo smo postavili otroška igrala, nad kočo pa na naravni steni postavili plezališče, kjer si lahko najmlajši nabirajo izkušnje za pohode v visokogorje.

Leta 2010 je bil narejen prizidek in v njem soba za oskrbnika. S tem so bila dejansko zaključena vsa dela na adaptaciji celotnega objekta.

Kapacitete v Koči pri Jelenovem studencu

V gostinskem prostoru je okoli 40 sedežev, ravno toliko v posebni sobi, pred kočo pa so razporejene klopi z okoli 100 sedišči.

V 7 sobah je 50 ležišč, tako na skupnih ležiščih kot na pogradih oz enojnih posteljah. V pritličju kot v nadstropju so dvojne sanitarije z umivalnicami. Voda je kapnica, za silo pa se je mogoče umivati tudi pri studencu. Oba gostinska prostora sta ogrevana s pečjo na drva, postojanka ima elektriko iz sončne elektrarne, zasilni vir je agregat.

Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih skozi celo leto. Po dogovoru je za skupine odprta tudi ob drugem času.

Razgledi

Od koče ni posebnega razgleda, ker obdaja jaso gozd. Razgledi so z bližnjih vrhov, kot so Mestni vrha, Fridrihštajna , Livoldskega vrha, Požgani hrib,… Od tu so zelo lepi razgledi na Kočevsko polje in Kočevje, proti severovzhodu na Kočevsko Malo goro, na vzhodu na Kočevski Rog. Razgledi so na obronke Stojne,  proti jugovzhodu in jugu proti Gorskemu Kotarju, na Klek, vrhove Velike Kapele in Risnjak; v smeri proti jugu in jugozahodu se razprostirajo obsežni gozdovi Goteniške gore, nad katerimi se dviga najvišji vrh Goteniški Snežnik (1289 m); proti severu pa vidimo Malo goro nad Ribniškim poljem. Če je dobra vidljivost, se vidijo Gorjanci, zasavsko pogorje daleč za Malo goro pa Kamniške Alpe ter levo od njih Julijci s Triglavom.

S Fridrihštajna

Z Mestnega vrha

Z Mestnega vrha

Cvetlice s »kočevskega vrta«

Smerokaz

Pogled na pogorje Stojne s Kočevskega jezera. Levo Livoldski v sredini  Mestni vrh

Zanimivejše ture        

Od postojanke PD Kočevje vodijo številne markirane poti na preko 200 km planinskih poti. Tu je začetna točka Kočevske planinske poti kjer se stikata Velika in Mala kočevska p. pot. Na SV vodita dve poti proti mestu Kočevje, na JV nas vodi Koč. p. pot proti reki Kolpi in gradu Kostel, če krenemo na JZ pa pridemo po prečnici (mala Koč. p. pot) do lovskega doma Koče in do Kočevske Reke, ter naprej na sedlo Krempa.

Na Cerku pozimi

Pod Krokarjem, v ozadju Kuželjska stena

Na Šajbniku, V ozadju (Notranjski) Snežnik

Sedlo Krempe pozimi

Osamljeni na sedlu Krempe

Na Krokarju

Pragozd Krokar

Mirtoviški potok

Kolpa v Mirtovičih

Na SZ nas pot vodi proti motelu in cestnem prelazu Jasnica, ter naprej, po poti PD Ribnica, proti postojanki tega društva na Sv. Ani nad Ribnico.

Bližnje ture so na okoliške vrhove;  Mestni vrh (1034 m) je od koče oddaljena 30 min. Približno toliko je od koče je oddaljen tudi vrh Fridrihštajn (978 m) z razvalinami gradu. Grad je bil zgrajen v petnajstem stoletju, poznan pa je predvsem po tragični zgodbi o Frideriku Celjskem in njegovi ženi Veroniki Deseniški. Livoldski vrh (981 m) je naslednji vrh, ki dominira nad mestom Kočevje. Do njega porabimo 45 min. Iz vseh treh vrhov so pogledi na Stojno, na Kočevsko polje s Kočevjem, Malo goro, Rog, Zasavsko hribovje, Gorjance, …

Požgani Hrib je od koče oddaljen slabo uro,stoji pa na jugozahodu pogorja, tako da so od njega razgledi na Kočevsko reko, Gotenico, z Goteniško goro, Borovška goro ter v ozadju na hrvaške hribe. Vse štiri vrhove lahko obiščemo, če se podamo na »Trimčkovo pot«.

Prepadne stene Krokarja S poti iz Bosljive Loke na sedlo Krempe Razgledi iz Šajbnika

20 minut od koče je Ledena jama, ki je zaledenela preko celega leta. Posebnost jame je, da ima vhod obrnjen na jug, kar je za jame takega tipa precejšna redkost.  Eleonorina jama je od koče oddaljena 1 uro. Jama je bila za ogled opremljena že pred 2. sv. vojno, pod strokovnim vodstvom je ogled možen še sedaj.  Jama treh bratov ima ime po treh prelepih stebrih na koncu jame. Od koče je jama oddaljena 20 minut.

Ledena jama Jama treh bratov pozimi Jama treh bratov Eleonorina jama

Dostop:

Z avtom po gozdni cesti iz Kočevja do parkirnega prostora v bližini koče, 9 km. Peš pristop od avtobusne postaje po Podgorski ulici in nato po grajski poti 1 ura 15, po strmejši Kalanovi poti 1 ura.

Prehodi do drugih postojank:

V bližnji in daljni okolici ni planinskih postojank.

Oskrba in informacije:

Koča je oskrbovana z vsemi brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami. V koči je možno naročiti raznovrstno prehrano. Za večje skupine po predhodnem dogovoru. Standard v koči omogoča organizacijo raznih prireditev, seminarjev, tečajev in podobno, vse po dogovoru s predsednikom oz. oskrbnikom. V zimskem času, je zaradi nesplužene ceste, omejena ponudba hrane, pijače je navadno dovolj. Sicer pa boste v odpiralnem času vedno prijazno sprejeti in postreženi.

 

Informacije: predsednik PD Milan Mlakar, tel.: 041 351 482

Oskrbnika:

Janez Prah, tel.: 040 329 749 in Nina Bremec

na vrh strani