OSTALE PLANINSKE IN POHODNIŠKE  POTI NA KOČEVSKEM

Poleg Kočevske planinske in Trimčkove poti, med  markirane poti na Kočevskem  prištevamo še :

1.       Planinski poti do Koče PD pri Jelenovem studencu: Grajska pot in Kalanova pot

 2.        Plezalna pot na Fridrihštajn

 3.       Planinska pot: Kočevje – Koča PD pri Jelenovem studencu – Kočevska Reka – sedlo KrempaBosljiva Loka ob Kolpi

 4.        Planinska pot iz Gotenice preko Kamenega zidu na Goteniški Snežnik in spust v Kočevsko Reko

 5.        Kostelska planinska pot

 6.        Kostelska grajska pešpot

 7.        Osilniška planinska pot (Mirtoviški potok – Kobila – Mirtoviči)

 8.          Grajska pot na Fridrihštajn

 9.          Naravoslovna pot Jelenov studenec

 10.    Gozdna učna pot Rožni studenec

 11.      Borovška naravoslovna pot iz Borovca čez Ravne pod Cerkom in Krokarjem v sedlo Krempa in Borovec

 12.    Roška pešpot

 13.        Gozdni pešpoti Kozice:

          Mala pešpot: LazeŠpičasti hrib–RTV pretvornik–Pajtlerica–Goli hrib–Laze

   Velika pešpot: PredgradHreljin–Laze–Goli hrib–Pajtlerica–RTV pretvornik–Predgrad

 14.    Kostelska-Trška pešpot

 15.   TV    Pot kurirjev in vezistov po Kočevskem od Baze 20 preko Pugleda, Žibna in Kočevja v Ribnico.

Poti pod zap.št. 1, 2, 3 in 4  upravlja in vzdržuje PD Kočevje,

poti pod zap.št. 5 in 6 upravljata PD Kočevje, TŠD Kostel ,

pot  pod zap. št. 7 upravljata PD Kočevje in Občina Osilnica,

pot  pod zap. št. 8 upravljata PD Kočevje in Zavod za gozdove, Območ. enota Kočevje,

poti pod zap. št. 9, 10, 11, 12 in 13 upravlja Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje,

pot  pod zap. št. 14 upravlja Turistično športno društvo Kostel,

pot  pod zap. št  15 pa upravlja PD Pošta Telekom Ljubljana,

 ãna vrh straniã

 1.         Planinski poti do Koče PD pri Jelenovem studencu (850 m): Grajska pot in Kalanova pot sta najbolj uporabljeni pešpoti do planinske koče.

           Grajska pot je nekoliko blažja in daljša ter poteka od avtobusne postaje Kočevje (460 m) po Podgorski ulici do Dinosa, tu levo in naravnost v hrib in nato zopet levo mimo hiše Oražem. Pot je označena na celi trasi s planinsko markacijo, prvi dve tretjini pa tudi z oznako zavoda za gozdove (zelen grajski stolp na beli podlagi).  Pot prečka dve gozdni cesti, na drugi, po okoli 100 metrih zapustimo gozdarske oznake in sledimo planinskim markacijam proti Koči PD. Zopet prečkamo cesto in naravnost po vlaki navzgor do razcepa za Mestni vrh, mi gremo naravnost in kmalu pridemo do obširnega parkirnega prostora nad kočo. Do koče imamo nato še par minut. Pot je nezahtevna, do koče porabimo okoli uro hoda.

         Kalanova pot je bolj strma in krajša. Mimo Dinosa nadaljujemo po gozdni cesti desno v hrib in po približno sto metrih sledimo markacijam v hrib. Pot prečka večkrat gozdno cesto, mi sledimo markacijam in končno pridemo do cestne zapore na cesti, ki vodi do koče. Tu se poti razcepijo, mi pa gremo po cesti naravnost do koče. Tudi za to pot smo porabili okoli uro hoda po sicer strmejši vendar nezahtevni poti.

 ãna vrh straniã

 2.         Plezalna pot na Fridrihštajn (978 m) je zelo zahtevna zavarovana pot po stenah Fridrihštajna. Začetek je v vznožju zahodne stene in se po deloma previsni steni, s pomočjo klinov in pletenic, povzpnemo do dvorišča ruševin gradu. Nameščenih je 30 klinov in 45 m pletenic. Za pot porabimo okoli 5 minut.

 ãna vrh straniã

 3.        Planinska pot Kočevje (460 m) - Koča PD pri Jelenovem studencu (850 m) - Kočevska Reka (569 m) - sedlo Krempa (866 m) - Bosljiva Loka ob Kolpi (264 m).  Od Kočevja do sedla Krempe je pot identična oz. skupna z Malo Kočevsko planinsko potjo na relaciji Jelenov studenec - Krempa in je opisana tam. S sedla Krempe se spustimo po strmi mestoma izpostavljeni stezici na zahodnih pobočjih Krokarja navzdol do sedla pred Kobilo, nato na vrh Kobile in dalje po grebenu složno navzdol do vasice Bosljiva Loka ob Kolpi. Na levi imamo v globini Mirtoviški potok, na desni potok Sušica, zelo izstopa skalni blok Turen (821 m). Na vsej poti od sedla Krempa dalje so čudoviti razgledi v dolino Kolpe, po Gorskem Kotarju, na desni vidimo drzno ostenje Loške stene. Pot je bila odprta l.1992, zanjo potrebujemo 7 do 9 ur hoje, po zmerno zahtevni poti. V mokrem je del poti pod Krokarjem, kjer se vije po strmem travnatem pobočju, lahko zelo nevarna in zahteva veliko previdnosti.

ãna vrh straniã

 4.        Planinska pot iz Gotenice (656 m) preko Kamenega zidu (1077 m)  na Goteniški Snežnik (1289 m) in spust v Kočevsko Reko. Pot se prične na parkirišču pred Gotenico  gledano iz smeri Grčaric. Markacije nas popeljejo strmo v hrib in po okljukih skozi gozd proti prepadnemu ostenju Kamenega zidu. Pred vrhom moramo biti pazljivi zaradi možnega proženja kamenja. Po približno uri, do uri in pol pridemo do manjše planote. Če se usmerimo na desno se lahko povzpnemo na razgledni Kameni zid ki nam omogoči pogled proti Gotenici in Kočevskim gozdovom, markacije pa nas povedejo v levo po vlakah proti Goteniškemu Snežniku. Kmalu pridemo na gozdno cesto, kjer zasledimo markacije Kočevske planinske poti. Obrnemo se v levo po cesti in po približno dveh kilometrih pridemo do samega vznožja, od koder je do vrha še 10 do 15 minut. S samega vrha gre Koč. plan. pot proti Taborski steni, mi krenemo nazaj in nato po cesti proti Kočevski Reki. Pot na posameznih mestih preči posamezne ovinke in tako pridemo v samo bližino Kočevske Reke. Pot je na delu do Kamenega zidu zahtevna, zlasti v mokrem in kadar je pomrznjeno, na ostalih mestih pa lahka. Za celo pot porabimo 4 do 5 ur.

 ãna vrh straniã

 5.        Kostelska planinska pot je bila odprta 21.maja 1994. Vsako leto PD Kočevje in Turistično športno društvo Kostel organizirata zadnjo soboto v maju pohod po tej poti. Pot poteka iz vasi Potok pri Fari (223 m), po dobri gozdni poti pod vasjo Jakšiči čez vas Planina pod Planinsko steno, do razvalin gradiča in žičnice Stružnica ter nato nad samo vasjo Stružnica do gozdne ceste (697 m), ki prispe iz Banja Loke.  Po cesti levo do gozdnih koč kjer zapustimo cesto in se po vlaki in stezi povzpnemo na Kuželjsko steno (874 m). Od tu mimo naravnega okna navzdol do vasi Rake, tu levo po opuščenem kolovozu strmo v cikcakih navzdol do Kolpe na asfaltirano cesto. Po njej gremo v smeri toka reke in kmalu se pot razcepi v dve varianti. Po prvi skrenemo s ceste levo v hrib in hodimo po obronkih do zaselka Laze pri Kostelu (315 m), kjer se obe poti zopet združita, druga pa gre po cesti skozi vas Kuželj (236 m) in naprej v Laze. Od tu ponovno v breg in po strmini do vrha Kosa, dalje do kolovoza in po njem desno mimo vasi Štajer nazaj na izhodišče v vas Potok. Pot zahteva 6 do 7 ur zmerne hoje po sicer nezahtevni poti.

 ãna vrh straniã

 6.        Kostelska grajska pešpot poteka v prvem delu po trasi Kočevske planinske poti od zaselka Žaga ob Kolpi (208 m) po dolini potoka Potok, se povzpne proti vasicama Podstene in Suhor (475 m), kjer zapusti Koč. p.p. in zavije po cesti proti magistralni cesti, jo prečka in doseže vas Kaptol. Povzpne se do vasi Ajbel (620 m) in nato zmerno navzdol do vasi Briga, Banja Loka (560 m), Vimolj, Rajšele nato po cesti do Kostela (460 m) (razvaline gradu v obnavljanju) in nazaj do Žage. Pot je dolga okoli 16 km, z višinsko razliko okoli 400 m, primerna je tudi za kolesarjenje, saj poteka večinoma po poteh in cestah.

 ãna vrh straniã 

7.        Osilniška planinska pot (Mirtoviški potok (260 m) – Kobila (710 m) – Mirtoviči se prične v vasici Mirtoviči pri mali hidroelektrarni. V prvem delu teče pot ob slikovitem Mirtoviškem potoku kjer spotoma obiščemo korito manjšega pritoka nato nadaljujemo v sotesko, tik ob strugi enega večjih pritokov in pridemo do mesta kjer po deževju voda izvira izpod z mahom poraslih skal. Tu skrene pot močno v levo in se po serpentinah povzpne na večji skalni blok (razgled), nato pa naprej po lovskih stezah nad glavnim tokom. Steza se prilagaja terenu, čez čas prečkamo glavni tok, ki pride izpod Krokarja in Krempe, naša steza pa se dvigne pod prepadno ostenje in kmalu smo zopet pri enem od pritokov. Tu se lovska steza konča mi pa se, deloma po grebenu, deloma v vijugah, povzpnemo v sedlo pod Kobilo, kjer se pridružimo poti, ki pripelje iz sedla Krempe in pelje v Bosljivo Loko. Skupno s to potjo se povzpnemo na Kobilo in po njej se nato začnemo spuščati proti dolini. Kmalu za A drogom elektro omrežja se ločimo od skupne poti in krenemo v levo, navzdol v dolino Mirtoviškega potoka. Po približno 3 do 4 urah pridemo na izhodišče, kjer smo pričeli s pohodom. Pot je zmerno zahtevna, zlasti v mokrem pa obstaja nevarnost zdrsa.

 ãna vrh straniã 

8.        Grajska pot na Fridrihštajn (970 m) nas popelje do razvalin gradu  Fridrihštajn, ki je bil zgrajen l. 1425 in je povezan z zgodbo o Frideriku Celjskem in njegovi Veroniki iz Deseniča. Pot poteka približno dve tretjini skupno s planinsko grajsko potjo. Prične se pod hribom  v bližini Dinosa, kjer gremo v hrib in nato levo mimo hiše Oražem. Prečkamo dve gozdni cesti, na drugi, po okoli 100 metrih zapustimo planinsko pot, ki gre proti koči in sledimo zelenim oznakam (grajski stolp na beli podlagi) ter kmalu zopet pridemo na cesto. Le to prečkamo in gremo po vlaki navzgor in kmalu zagledamo ruševine in vhodni portal gradu. Pot se tu razcepi leva pelje proti Livoldskem vrhu, desna proti plezalni poti in Požganem vrhu, mi pa gremo naravnost in skozi vhod po strminini na grajsko dvorišče. Pot je lahka, za celo pot porabimo okoli uro hoda.

 ãna vrh straniã

 9.           Naravoslovna pot Jelenov studenec Izhodišče poti je pri planinskem domu Koči pri Jelenovem studencu (850 m), kjer nas bogata informativna tabla pouči o sami poti in znamenitostih, ki jih bomo srečali ob poti. Pot je deloma samostojna (označena z jelenovimi stopinjami) deloma je združena s planinsko potjo, ki vodi na razgledni Mestni vrh (1034m). Tudi tu stoji informativna tabla, ki nam prikaže zgodovino kraja ter znamenitosti področja. Pot se nato prične spuščati in pod južnimi pobočji M. vrha se vrnemo na izhodišče.  Pot je lahka in primerna tudi za družinski izlet.

 ãna vrh straniã

 10.     Gozdna učna pot Rožni studenec ima izhodišče v Kočevju na Pristavi (Marofu) v vznožju pogorja Stojna. Tu je sedež zavoda za gozdove območne izpostave Kočevje in restavracija, na dvorišču pa je stalna razstava  akademskega kiparja Staneta Jarma. Pot nas popelje skozi gozd do reke Rinže, Mrzlega studenca in v krogu nazaj do izhodišča. Dolga je okoli 3 kilometre in poteka v glavnem po ravnini, z branjem informativne in številnih opisnih tabel,  pa traja pot od ene do dveh ur prijetnega sprehoda. Kot taka je nadvse primerna za družinski izlet z otroci, ki jih podučimo o številnih naravnih znamenitostih ob poti. 

ãna vrh straniã 

11.       Borovška naravoslovna pot iz Borovca (676 m) čez Ravne (750 m) pod Cerkom in Krokarjem v sedlo Krempa (866 m) in nazaj v Borovec. Za oznako ima pot cvet narcise, ki je zaščitni znak sedla Krempe nad Borovcem. Pot je krožna, začetek je v Borovcu kjer poteka najprej po cesti, ki pelje proti Kočevski Reki, kmalu nato skrene v levo in se blago vzpenja po jugozahodnem pobočju Goteniške gore pod vrhom Ravne. Ko se pot obrne navzdol, pride kmalu na gozdno cesto in po njej do asfaltne ceste, ki bo v bodočnosti peljala proti Osilnici. Nekaj časa nas vodi po tej cesti in nato pri lovski koči v Ravnah, skrene s ceste na vlako, ki se prične dvigati v Borovško goro. Kmalu se združi s Koč. planinsko potjo, ki se čez čas razcepi, desni krak gre v smeri proti Cerku oz. naprej proti Taborski steni, mi pa zavijemo na levi krak in se počasi dvigamo po pobočju skozi gozdove pod Cerkom in Krokarjem. Kmalu pridemo na sedlo Krempa kjer nas večja informativna tabla pouči o znamenitostih območja. Tu je tudi večje križišče planinskih poti, saj gre Koč. plan. pot naprej na vrh Krempa in proti Kostelu, desno gre proti Kolpi (Bosljiva loka oz. Mirtoviči), levo, to je tudi naša pot, pa se planinska in naravoslovna pot spustita nazaj proti Borovcu. Travnik pod sedlom se konec maja odene v belo cvetje narcis pa tudi sicer tu narava ne skopari z lepotami, od zgodnje spomladanskega teloha, do jesenskega ruja, ki se v oktobru in novembru odene v škrlatne barve. Pot se torej s sedla spusti po travniku in skozi gozd do obsežnih travnikov nad zaselkom Inlauf. Od tu do izhodišča v Borovcu imamo še 10 min. zmerne hoje. Pot je lahka, za celo pot porabimo dve do tri ure, premagali pa bomo 280 m višinske razlike.

 ãna vrh straniã

 12.     Roška pešpot se začne in konča pri informacijski tabli ob Kočevskem (Rudniškem) jezeru (490 m)  v Šalki vasi pri Kočevju. Vodi čez Šahen na vas Onek (583 m), na Lovski vrh (829 m) z lovsko kočo kjer je nekoč stala zelo znana cerkev Sv.Ane. Od tu so lepi razgledi saj se v jasnem vremenu se vidijo celo Gorenjski hribi, Kočevje pa imamo kot na lani. Pot gre dalje v smeri Somove gore zahodno od Medvedjega gozda, dvakrat prečka gozdno cesto, tretjič pa gre po njej v levo in po par sto metrih skrene s ceste navzdol in kmalu zopet prečka cesto. Od tu dalje mimo mogočnega zemeljskega udora, Prelesnikove koliševke do ceste, ki povezuje roško cesto z vasjo Rajhenav in  po njej desno do pred vasi Rajhanav (661 m), ali po cesti skozi vas in po cesti levo v hrib do križišča cest pri gozdni koči (Janezova koča). Tu prečkamo cesto in gremo v hrib Bezgove gorice, po njenem zahodnem pobočju (po trasi opuščene gozdne železnice) do gozdne ceste, po njej do križišča oz.odcepa levo proti bivšemu zaselku Podstene do gozdne koče Podstene (850 m).  Tu je možno po predhodnem dogovoru z upravljavcem poti Zavodom za gozdove Slovenije, območna enota Kočevje prenočiti.

     Markirana steza vodi dalje po vzhodnem delu Bezgove gorice do gozdne ceste, ki jo po nekaj metrih  zapusti in gre desno navzdol ter tako prispe na Mlinarsko pot, ki povezuje Rajhenav preko Rese in Štal s Črmošnjicami. Od tu po kolovozu levo, mimo Rajhanvske jelke - kraljice Roga do ceste, po njej desno kakih 200 m, nato zapusti cesto desno v hrib do roba pragozda Rajhenavski Rog in dalje levo do sedla med vrhom Roga in Rajhenavskega Roga. Tu je nekoč stala mogočna parna žaga z razvejanim sistemom gozdne železnice, katere eden od krakov je bil povezan preko Golobinjeka in spuščalke pri Topličici celo s Črnomljem. Na žago še spominjajo temelji zgradb in dva velika rezervoarja,  zbiralnika za  vodo. Iz vasi Ribnik pri Resi in Travniku izvira znani Ilija Gregorič, vojaški poveljnik Gubčeve vojske pri Hrvaško-Slovenskem kmečkem uporu leta 1572. Na sedlu se danes nahajata  dve zgradbi. Na platoju pred ostanki žage je Zavod za gozdove enota Kočevje postavil večje število predstavitvenih tabel. Od žage imamo možnost  obiskati po  markirani  poti vrh Roga (1099 m), ki je l.1996 dobil lep razgledni stolp.

S sedla vodi markacija po gozdni cesti v smeri severozahod, se pred koto 921 Kraljevi Rog združi s cesto, ki prispe z leve, po njej do ostrega ovinka ceste v levo, tu zapusti cesto in gre desno navzdol po vlaki  na gozdno cesto, ki prispe z Jazbečeve ceste. Po njej levo kakšnih 200 m in nato s ceste desno navzdol v smeri gozdne koče pri Cinku. Ponovno smo na cesti, po njej levo zahodno 100 m, v križišču desno in po 300 m pot zapusti cesto, ter gre desno do naslednje gozdne ceste, gre levo po njej slabih 200 m do križišča, tu desno do desnega ovinka, kjer cesto zapusti in se dvigne do zaselka Kunč (810 m). To je lepa oaza sredi gozdov z razgledom v smeri proti Stojni in Kočevski dolini. Od tu lahko obiščemo slabih 20 minut oddaljeno Ledeno jamo, ki je lahko dostopna.  

     Od Kunča markirana steza oz. kolovoz vodi dalje v smeri opuščene vasi Komolec. Na križišču kolovoznih poti zavije pot pred Komolcem levo in mimo gozdne koče v opuščeni vasi Rdeči Kamen prispe do gozdne koče Luža. Podobno kot v Podstenah lahko tudi v tej koči prenočimo po predhodnem dogovoru z odgovornim predstavnikom Zavoda za gozdove Slovenije, Enota Kočevje. Celotna pot je dolga 3 dni hoje, običajno se prvič prespi v koči na Podstenah in drugič tu na Luži. Preostane še en dan peš hoje do Kočevja.

     Z Luže vodi steza v smeri Jurjevega križa pred njim pride na Vinsko pot in po njej levo do križa in dveh gozdnih koč in dalje zahodno od vrha Jazbec po cesti dalje in desno po kolovozu do porušenega zaselka Žiben pri Pugledu. Od tu po kolovozu do gozdne ceste in po njej desno pred porušeno vasjo Cesta naša pot zavije levo po kolovozu do vasi stari Breg, od tu po gozdni cesti do odcepa v vas Rigelj ter dalje po trasi nove gozdne ceste v smeri vrha Klinger, pri tem dvakrat prečkamo gozdno cesto in navzdol do vasi Željne pri Kočevju. Od tu smo v četrt ure na izhodišču ob jezeru.

     Roška pešpot je označena z medvedovo šapo zelene barve na beli okrogli podlagi. Idejni vodja te poti je dipl.ing.gozdarstva Anton Prelesnik. On je pogosto tudi vodil organizirane skupine pohodnikov po delih poti, posebno pragozdu ob zanimivi in bogati strokovni razlagi. Kot povedano je pot možno prehoditi v treh dneh. V snegu hoja po poti ni priporočljiva. Vodo in pijačo je treba imeti s seboj, ker pot poteka po brezvodnem terenu. V obeh kočah je voda za kuho in čaj. Hrano je potrebno imeti s seboj. Obvezno imejte s seboj tudi zemljevid Kočevska z Gornjo Kolpsko dolino in obrobjem Bele krajine. Priporočljivo je, da se odpravi na pot skupina vsaj treh udeležencev. Uživali boste v divjini, lepotah in tišini pragozda in prostranosti pokrajine. Jeseni vas bo spremljalo na poti ali pri počitku v koči oglašanje polhov in jelenov ruk.

 ãna vrh straniã

 13.        Gozdni pešpoti Kozice: Predgrad - razgledišče - pretvornik RTV - Pajtlerica - Goli hrib - Laze – Predgrad

        Mala pešpot je krožna in ima izhodišče v vasici Laze pri Predgradu na nm. višini 217 m. Od tu se pot skozi gozd vzpenja proti Špičastemu hribu in naprej do roba kanjona Kolpe z razglednim vrhom Kozice (730 m). Na razglediščih pri pretvorniku so lepi razgledi na kanjon Kolpe in vasice pod njim. Pot se nekoliko vzravna in nato ponovno dviguje proti vrhu z zanimivim imenom Pajtlerica (748 m) in nadaljuje naprej do najvišje točke Goli hrib (850 m nm). Vseskozi se nam izmenjuje razgledi na pogorja okoli nas, kanjon Kolpe, vasice in na trenutek se odpre razgled celo do Kočevje in naprej. Od Golega vrha pridemo kmalu do kapelice, kjer je tudi vpisna knjiga, nato skrenemo v levo in se mimo Peklenskega zidu vrnemo na izhodišče. Za pot, ki je dolga okoli 9 km porabimo 4 do 5 ur zmerne hoje po ne preveč zahtevni poti.

ãna vrh straniã

        Velika pešpot ima izhodišče bodisi v Predgradu (374 m) ali ob Kolpi v Dolu na 190 m nm. Poteka v obratni smeri kot mala in sicer hodimo po pobočju Kozic (kanjona Kolpe), deloma skozi opuščene vinograde občasno nad prepadnimi stenami in kmalu pridemo do opuščene vasice Hreljin (180 m). Od tu se prične pot vzpenjati in kmalu pridemo do oznak za malo pot, ki pa pelje v desno na Špičasti vrh. Mi nadaljujemo pot proti Lazom in kmalu smo pri informac. tabli oz. izhodišču male poti. Skupno z malo potjo se vzpenjamo mimo Peklenskega zidu, , kapelice, Golega hriba do pretvornika Kozice, kjer se poti ločita. Naša krene v levo in se deloma po stezi, vlaki in manjši del po cesti spusti na izhodišče do Predgrada. Če pa smo pot pričeli v Dolu imamo do tja še okoli pol ure spusta. Za to pot, ki je dolga 14 km in z višinsko razliko 640 m pa bomo porabili 6 do 7 ur zmerne hoje .

 ãna vrh straniã

 14.   Kostelska-Trška pešpot je najkrajša med kostelskimi peš potmi. Izhodišče ima na dvorišču pod gradom (406 m), kjer nas informativna tabla pouči o znamenitostih poti. Pot se spusti navzdol po stezici med zaraslimi travniki in njivami do ceste, ki se vije nad reko Kolpo. Nekaj časa sledimo toku reke in pridemo do zaselka Žaga (208 m), kjer se združi s Kostelsko grajsko peš potjo in Kočevsko planinsko potjo. Tu je tudi več informativnih tabel. Poti se pričnejo dvigati v smeri gradu, vendar jih naša pot zapusti in skrene v gozdni rezervat ter nazaj proti izhodišču. Pot je dolga okoli 3 km in nam nudi 2 do 3 ure prijetnega pohoda na 200 m višinske razlike

 ãna vrh straniã

 15.     TV Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije je ena starejših in daljših slovenskih transverzal z 88 kontrolnimi točkami. Čez ozemlje Kočevske poteka samo del in sicer od Baze 20 preko Pugleda in Kočevja v Ribnico. Markacije vodijo od Baze 20 na vzhodnem delu Roga nekaj časa skupaj s Trdinovo potjo. Smerna tabla ob Lukovem domu (612 m) pri Bazi 20 nas usmeri k partizanski bolnici in grobišču Jelendol. Od tu gremo dalje po gozdni cesti, v križišču gozdnih cest desno do roške ceste, po njej levo mimo Podsteniške koliševke do bivše vasi Podstenice (595 m). V Podstenicah pri gozdarski koči gremo levo po Roški cesti proti Kočevju do Cinkovega križa. Tu se ločimo od Trdinove poti, ki vodi na vrh Roga. Mi gremo dalje desno po gozdni cesti, ki vodi v Stari log, južno od vrhov Tabor in Babna polica (pod njo v kraški vrtači je bila v času NOV tiskarna), mimo Velike knežje jame na desni naravnost mimo bivše logarnice Cink. Od tu dalje v prvem križišču levo, v drugem desno v smeri Jurjevega križa, pri prvi gozdarski koči na levi, tu levo s ceste po gozdni poti do gozdne ceste, jo prečkamo in dospemo do naslednje gozdne ceste. Na tej stezi smo nekajkrat opazili oznake Roške pešpoti (zeleni medved v belem krogu). Na cesti zavijemo levo, v naslednjem križišču zopet levo in po 30 min rahlega vzpona smo na odcepu desno za Pugled. Po kolovozu prispemo v požgano opuščeno vas Pugled in v 5 min oddaljeni bivši zaselek Žiben s spomenikom (žig). Tu je bil konec aprila 1943 zbor aktivistov OF in podpis Dolomitske izjave. V tem predelu so se med 2. svetovno vojno formirale in določen čas zadrževale tehnika Urška 14, kurirska postaja TV-14, Baza 14. Na Kamenjaku pa se je začasno naselilo vrhovno politično vodstvo in poveljstvo partizanskih čet.

Ob spomeniku na Žibnu nadaljujemo po zaraslem travniku in kolovozu do gozdne ceste od tu levo po cesti proti Trnovcu. Večja jasa predstavlja požgano vas Novi Breg. Tu gremo v križišču gozdnih cest desno in kmalu zopet desno po kolovozu mimo požgane vasi (cerkvica) Trnovec, prečkamo gozdno cesto in po kolovozu dalje do logarnice in lovske koče Trnovec. Od tu navzdol do roške ceste, ki povezuje Žago Rog s Kočevjem. Od tu desno po cesti (do Kočevja je 12 km) hodimo naravnost proti zahodu mimo Križmanove koče in Jame pod Krenom  in ko pridemo na preval že zagledamo na zahodu vas Željne in Kočevje. V Željnah se nahajajo  znamenite Željnske jame. Žig dobimo v Kočevju v recepciji hotela Valentin. Iz Kočevja do Ribnice pot kurirjev in vezistov nima markirane obvezne poti, lahko izberete gozdno cesto in kolovoz pod Stojno, ki vas pripelje v Dolenjo vas ali pa po stari cesti, ki z Gorenja vodi med železniškim tirom in ribniško Malo goro mimo Makoš do Lipovca ali dalje do Hrovače pri Ribnici.

     Od Baze 20 do Pugleda je 5 ur hoje, od tu do Kočevja preko Trnovca pa nadaljnje 4 ure hoje. Pot vodi pretežno po gozdnatem kraškem terenu. Markacije niso preveč pogoste, zato je potrebno paziti, da jih ne izgubimo. Orientacija je zaradi zaraščenosti, obilice gozdnih cest in pomanjkljivih smerokazov težka. Pot je markirana z rumenim krogom v sredini in modrim okroglim pasom okrog rumenega kroga.

 ãna vrh straniã